Pri XXXL dimenzijah, je tema hujšanje NUJNO!
In kaj naj rečem? Vsak, ki ima preveč kilogramov ali tudi tisti, ki jih nimajo, imamo več ali manj vsi izkušnje s hujšanjem. A ni tako? Vsak je že kdaj rekel, zdaj pa bo! Od JUTRI! (pazi, ne od danes ;-) ) naprej se bom pa držal te in one diete, bom hujšal, se bom zdravo prehranjeval. In tisti dan, ko smo si zadali ta veličastni podvig, gremo v špajzo in poiščemo vse dobrote, ki jih pa od jutri naprej ne bomo več jedli. Dobro, pa kaj dobro, odlično se pripravimo, da bomo ja zdržali dieto. Torej gremo po še zadnji pokec mastnih kremenatelcev v skrinjo, jih lepo zapečemo medtem ko nam v drugi posodi pomfri cvrči... Mmmmm.... Sladica bo preostali sladoled. Najbolje je malo več pojesti te sladice, kot da nam ostane in nas potem premami, medtem ko bomo na dieti. Zvečer poiščemo najljubšo čokolado in nas nič ne moti, ko to kombiniramo še z zadnjim paketom čipsa. Poplaknemo s Schweppsom in se odpravimo spat in s tem na DIETO... .... ki traja, ja, do prvega padca. Ta sledi kaj hitro, kajti po tako dobri pripravi na dieto je telo lačno še več dobrot, še več priprav, še več vsega... In si rečemo, no, danes naj še bo, ostali so kremenatelci, pa gremo jutri na dieto. :-D In kile, grejo in grejo, in gredo vedno višje v nebo.
Pa si rečemo, sam ne bom zmogel. Pa objaviš, da potrebuješ nekoga, ki te bo v rit brcal, ki ti bo stal ob strani, ki bo tvoj kompanjon. In seveda se takoj javi... Ena 60kilska gospodična, ki bi rada izgubila še zadnjo kožno gubico, ki se ji izriše medtem ko sedi na 30 centimeterski klopci... Pogledaš njo, pogledaš svoj težko prigaran trebuh in spoznaš, tole ne bo to... In se raje posvetiš sveži banjici sladoleda, ki si jo kupil za otroke, seveda! In za svojo ranjeno dušo...
In tako letijo dnevi, meseci in leta in kilaža nič ne kaže, da bi se spuščala.... Če bi bili borza, bi bilo toliko dobička, da bi vsi obogateli, tako pa se bogati in bogati le naš plavalni obroč okrog naših ledij. Sicer se trudimo ob stopanju na tehtnico, da bi ta nakazala vsaj rahli trend v drugo smer. Tehtamo se zjutraj, se popolnoma slečemo, gremo na WC dvakrat, se obrijemo, postrižemo, populimo obrvi in vse ostale dlake, izdihnemo in se zaradi lastne varnosti, da se nam ne zvrti v glavi, samo z mezinčkom dotaknemo sosednje mize. Da ne govorim, da cel postopek ponovimo vsaj še trikrat na dan, ko ne moremo mimo koščka čokolade. In takoj preverimo, če se nam košček morda na kilah pozna. Pa se ne... Saj smo vedeli... Le kdo si je izmislil rek: Dve sekundi na jeziku, celo življenje na riti.
In kljub vsemu, nič ne pomaga. Nosečnost mi je stopila toliko kil, da se splača nadaljevat. Kdo gre z mano? :-D Jutri začnemo...
In kaj naj rečem? Vsak, ki ima preveč kilogramov ali tudi tisti, ki jih nimajo, imamo več ali manj vsi izkušnje s hujšanjem. A ni tako? Vsak je že kdaj rekel, zdaj pa bo! Od JUTRI! (pazi, ne od danes ;-) ) naprej se bom pa držal te in one diete, bom hujšal, se bom zdravo prehranjeval. In tisti dan, ko smo si zadali ta veličastni podvig, gremo v špajzo in poiščemo vse dobrote, ki jih pa od jutri naprej ne bomo več jedli. Dobro, pa kaj dobro, odlično se pripravimo, da bomo ja zdržali dieto. Torej gremo po še zadnji pokec mastnih kremenatelcev v skrinjo, jih lepo zapečemo medtem ko nam v drugi posodi pomfri cvrči... Mmmmm.... Sladica bo preostali sladoled. Najbolje je malo več pojesti te sladice, kot da nam ostane in nas potem premami, medtem ko bomo na dieti. Zvečer poiščemo najljubšo čokolado in nas nič ne moti, ko to kombiniramo še z zadnjim paketom čipsa. Poplaknemo s Schweppsom in se odpravimo spat in s tem na DIETO... .... ki traja, ja, do prvega padca. Ta sledi kaj hitro, kajti po tako dobri pripravi na dieto je telo lačno še več dobrot, še več priprav, še več vsega... In si rečemo, no, danes naj še bo, ostali so kremenatelci, pa gremo jutri na dieto. :-D In kile, grejo in grejo, in gredo vedno višje v nebo.
Pa si rečemo, sam ne bom zmogel. Pa objaviš, da potrebuješ nekoga, ki te bo v rit brcal, ki ti bo stal ob strani, ki bo tvoj kompanjon. In seveda se takoj javi... Ena 60kilska gospodična, ki bi rada izgubila še zadnjo kožno gubico, ki se ji izriše medtem ko sedi na 30 centimeterski klopci... Pogledaš njo, pogledaš svoj težko prigaran trebuh in spoznaš, tole ne bo to... In se raje posvetiš sveži banjici sladoleda, ki si jo kupil za otroke, seveda! In za svojo ranjeno dušo...
In tako letijo dnevi, meseci in leta in kilaža nič ne kaže, da bi se spuščala.... Če bi bili borza, bi bilo toliko dobička, da bi vsi obogateli, tako pa se bogati in bogati le naš plavalni obroč okrog naših ledij. Sicer se trudimo ob stopanju na tehtnico, da bi ta nakazala vsaj rahli trend v drugo smer. Tehtamo se zjutraj, se popolnoma slečemo, gremo na WC dvakrat, se obrijemo, postrižemo, populimo obrvi in vse ostale dlake, izdihnemo in se zaradi lastne varnosti, da se nam ne zvrti v glavi, samo z mezinčkom dotaknemo sosednje mize. Da ne govorim, da cel postopek ponovimo vsaj še trikrat na dan, ko ne moremo mimo koščka čokolade. In takoj preverimo, če se nam košček morda na kilah pozna. Pa se ne... Saj smo vedeli... Le kdo si je izmislil rek: Dve sekundi na jeziku, celo življenje na riti.
In kljub vsemu, nič ne pomaga. Nosečnost mi je stopila toliko kil, da se splača nadaljevat. Kdo gre z mano? :-D Jutri začnemo...
zares si me nasmejala z zapisom o jutrišnji dieti. hvalaaa
OdgovoriIzbrišiglede na to, da ti nosečnosti delajo minuse na tehtnici, pol ni dileme kaj nardit :D
:-D
Izbriši