Vrtec. Čakam, da se moj otrok sleče, preobuje. Pride sovrtičkar in njegova mama. Malček se že napoveduje s sočnim kašljanjem, ko stopi v prostor se pa zelen potoček pod nosom lepo vije. Vse od izvira do "morja". Na moje besede: O Jaka, si prehlajen! Se mama nasmehne in reče: Ja, ja. Malo smrkamo, malo kašljamo, amapk JAZ TO NIČ NE KOMPLICIRIRAM! BAAAAMMMMMM!!!!!! Moj pokrov je lihkar šel na pot proti Plutonu... Bohsigavedi, če bo kdaj prišel nazaj. Ali jaz sama kompliciram, ko so moji bolni? Menim, da ne. Jih ne dajem prisilno v posteljo, jih ne ujčkam, včasih še čaja ni vedno na razpolago. Nekaj pa vseeno naredim. Sem FER do drugih otrok. Zdi se mi osnovni bonton, ne pa kompliciranje ali ne komliciranje, da če imaš bolne otroke, jih držiš stran od drugih. Sprašujem se, kako to, da neka zame popolnoma samoumevno stvar, drugim preprosto ni jasna. In se mi pošajna! Seveda! Imajo izkušnje prehlada, nimajo pa izkušnje, kako prehlad lahko vpliva na nekatere otroke, kaj iz teg
Pri XXXL dimenzijah, je tema hujšanje NUJNO! In kaj naj rečem? Vsak, ki ima preveč kilogramov ali tudi tisti, ki jih nimajo, imamo več ali manj vsi izkušnje s hujšanjem. A ni tako? Vsak je že kdaj rekel, zdaj pa bo! Od JUTRI! (pazi, ne od danes ;-) ) naprej se bom pa držal te in one diete, bom hujšal, se bom zdravo prehranjeval. In tisti dan, ko smo si zadali ta veličastni podvig, gremo v špajzo in poiščemo vse dobrote, ki jih pa od jutri naprej ne bomo več jedli. Dobro, pa kaj dobro, odlično se pripravimo, da bomo ja zdržali dieto. Torej gremo po še zadnji pokec mastnih kremenatelcev v skrinjo, jih lepo zapečemo medtem ko nam v drugi posodi pomfri cvrči... Mmmmm.... Sladica bo preostali sladoled. Najbolje je malo več pojesti te sladice, kot da nam ostane in nas potem premami, medtem ko bomo na dieti. Zvečer poiščemo najljubšo čokolado in nas nič ne moti, ko to kombiniramo še z zadnjim paketom čipsa. Poplaknemo s Schweppsom in se odpravimo spat in s tem na DIETO... .... ki traja, ja,